Kazalo:
Pri oblikovanju proračuna mnogi potrošniki ne vedo, kje naj začnejo deliti svoje prihodke v kategorije porabe. Proračunska razmerja lahko zajemajo življenjske stroške, stanovanjske stroške in stroške prevoza ter sredstva za prihranke. Obstajajo posebni osebni proračunski količniki, ki jih priporočajo tako finančni svetovalci kot finančne institucije. Ta razmerja lahko pridejo v poštev tudi pri vlogi za kreditni izdelek, kot je hipotekarna ali osebna posojila.
Stroški gospodinjstev
Pri določanju proračuna je eden največjih dejavnikov običajno razmerje, ki je namenjeno stroškom stanovanja. Stroški nastanitve bodo vključevali plačila hipoteke ali najemnine, davke in stroške zavarovanja ter sredstva, potrebna za potrebna popravila ali izboljšave na domu. V stanovanjsko razmerje sodijo tudi komunalne storitve, kot so elektrika, plin, voda in kanalizacija ter telefonske storitve. Kabel in internet sta lahko vključena, vendar mnogi menijo, da je to luksuz, namesto nujnosti. Priporočljivo je, da je razmerje stanovanjskega razmerja 35 odstotkov ali manj.
Prevoz
Po nastanitvi je prevoz lahko najdražji del potrošnikovega proračunskega razmerja. Stroški prevoza vključujejo vsa plačila na posojilo ali najem avtomobila, sredstva za plin, avtomobilsko zavarovanje, redno vzdrževanje in prihranke za popravila. Stroški prevoza lahko vključujejo tudi sredstva za parkiranje in javni prevoz. Nekateri potrošniki se odločijo, da bodo prihranke vključili tudi v nakup prihodnjega avtomobila, če ni vključeno mesečno plačilo. Priporočljivo je, da stroški prevoza znašajo 20 odstotkov proračuna.
Življenski stroški
Potrošniki velik del svojega dohodka običajno porabijo za redne življenjske stroške. Ta kategorija bo vključevala proračun za živila, jedilnico, zabavo, kot so filmi ali počitnice, zdravniški računi in stroški zdravil na recept. Stroški življenja lahko vključujejo tudi oblačila in osebne predmete, pa tudi darila ali naročniške storitve, kot so najem filmov ali revije. Nekateri potrošniki bodo vključevali tudi kabelsko televizijo ali internet kot življenjski strošek namesto za gospodinjske stroške. Življenjski stroški naj bi znašali 20 odstotkov proračuna.
Dolg in varčevanje
Po premisleku o nastanitvi, prevozu in življenjskih stroških bo prišlo do vračila dolga in prihrankov. Odplačilo dolga bo vključevalo stroške, kot so računi za kreditne kartice, osebna nezavarovana posojila, študentska posojila in vse druge dolžniške obveznosti, ki niso vezane na zavarovano posojilo, kot je hipotekarna ali avtomobilska posojila. Odplačilo dolga naj bi znašalo 15 odstotkov proračuna.
Čeprav so prihranki najmanjši odstotek proračunskega razmerja, lahko pomagajo potrošnikom pri pripravi na prihodnost. Prihranki bodo obsegali sklad za nujne primere, prihranke pri upokojitvi in vse naložbe, kot so zaloge, obveznice in nepremičninske naložbene nepremičnine. Prihranki bi morali zavzeti preostalih 10 odstotkov proračuna.