Kazalo:
Refinanciranje stanovanjskega posojila je preprost postopek. Če je v domu dovolj kapitala, se novo stanovanjsko posojilo odplačuje obstoječemu in posojilojemalec začne plačevati novo hipoteko. Ker je koncept enak v Združenih državah Amerike, imajo vse države pravila, ki jih mora vsak posojilodajalec in posojilojemalec upoštevati pri transakcijah refinanciranja. V Teksasu se pravila nekoliko razlikujejo od pravil, ki veljajo v drugih državah.
Denarna pravila za refinanciranje
V Teksasu so transakcije refinanciranja, kjer posojilojemalci želijo prejeti denar, omejene na 80 odstotkov posojila na vrednost (LTV). To pomeni, da nov znesek posojila ne sme presegati 80 odstotkov vrednosti doma. Razmerje med posojilom in vrednostjo se izračuna tako, da se novi znesek posojila deli z vrednostjo nepremičnine. Na primer, če posojilojemalec išče hipoteko 75.000 $ na dom, ki je vreden 112.000 $, bi LTV znašal 67 odstotkov in bi bil dovoljen po zakonu Teksasa.
Tri odstotno pravilo
Teksaški zakon navaja, da se lahko za posebne stroške zaprtja porabi le 3 odstotke novega posojila. Ti stroški vključujejo provizijo za ocenjevanje, provizijo za posrednike, stroške raziskave in naziv ter sklepanje zavarovanj. To pravilo varuje posojilojemalca pred zaračunavanjem previsokih pristojbin. Vendar pa je to lahko pomanjkljivost za majhna posojila, kjer je treba znižati standardne pristojbine za zaprtje, zaradi česar se nekateri posojilodajalci izogibajo trgom, kjer so vrednosti nepremičnin na spodnjem delu spektra.
12-dnevno pravilo
Na vseh Texas gotovini-out refinance, posojilojemalci morajo počakati vsaj 12 dni, preden se lahko posojilo odobri zavarovalnica. To omogoča posojilojemalcu čas, da se prepriča, da bo refinanciranje najbolje služilo njegovim potrebam in posojilodajalcem, da bi zagotovili varna posojila.
Pravila za posojila doma
V Teksasu se druge hipoteke in kreditne linije domačega kapitala obravnavajo kot refinanciranje denarnih sredstev. To pomeni, da lahko drugo hipoteko združi samo razmerje med posojilom in vrednostjo (zneski prve in druge hipoteke) na 80 odstotkov. Posojilojemalcem je dovoljeno zavarovati le eno posojilo za lastniški kapital na leto, naenkrat pa je na voljo le ena hipotekarna hipoteka. Teksaškim posojilodajalcem prav tako ni dovoljeno zahtevati, da posojilojemalci plačujejo dolgove s prihodki iz drugih hipotek ali posojil domačega kapitala.