Kazalo:
Za večino zadnjih dveh desetletij so izdatki zvezne vlade znašali približno tretjino skupnega bruto nacionalnega proizvoda. Po finančni krizi 2007–2008 se je delež povečal na 40% BDP. Kako in kje zvezna vlada porabi denar, ima velik vpliv na splošno rast ali pomanjkanje rasti v gospodarstvu. Državno porabo lahko razdelimo na tri glavne vrste.
Potrošnja vlade
Nakup blaga in storitev obsega eno glavno vrsto državne porabe. Ta kategorija zajema nakup opreme, od vladnih pisarniških računalnikov do letalskih borcev in letalskih prevoznikov. Državna potrošnja vključuje tudi izplačilo plač in prejemkov za zvezne uslužbence. Ti delavci opravljajo nalogo upravljanja, kot so izvajanje inšpekcijskih pregledov za vse vrste industrij in upravljanje programov, ki izplačujejo druge vrste izdatkov.
Prenos plačil
Prenos plačil je sestavljen iz zagotavljanja denarja prejemnikom v načrtih, kot so socialna varnost, Medicare, subvencije za zdravstveno zavarovanje in različni programi socialnega varstva. Tudi tuji programi pomoči spadajo v kategorijo transfernih plačil. Socialna varnost in Medicare, glavni prenosni mehanizmi, imajo svoje lastne, ločene davčne vire financiranja.
Obresti na dolg
Obresti na zvezni dolg so najbolj spremenljive od treh glavnih vrst izdatkov. Leta 2013 so obresti na dolg v višini približno 17 trilijonov dolarjev znašale 6,2 odstotka vseh zveznih izdatkov. V obdobju po finančni krizi 2007–2008 so nizke obrestne mere pomagale ohraniti plačila obresti, čeprav se je skupni dolg povečal. Za primerjavo: v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so bile stopnje višje, so plačila obresti predstavljala do 15 odstotkov vseh izdatkov zvezne vlade.
Rezanje davčnih prihodkov Pie
Država vsako leto zbira trilijone dolarjev davčnih prihodkov in si s prodajo državnih obveznic še dodatno zadolži milijarde. Približno dve tretjini porabe sestavljajo obvezni izdatki za programe, kot sta Socialna varnost in Medicare. Znesek obresti je odvisen od celotnega zveznega dolga in obrestnih mer. Le 20 do 30 odstotkov izdatkov, ki so diskrecijski in se lahko spremenijo v letnem proračunu vlade.